V Sloveniji smo v tednu od 17. do 23. novembra 2025 obeleževali teden slovenske hrane. Le-ta poudarja pomen izbiranja lokalne hrane ter povečuje zavedanje o prednostih uživanja slovenskih živil. Vrhunec tedna je bil kot vsako leto Tradicionalni slovenski zajtrk, letos s sloganom »Moja izbira je slovenska hrana«. Kuharice so poskrbele, da smo cel teden za kosilo imeli slovenske jedi, vzgojiteljice pa smo skozi razne dejavnosti otrokom približale lokalno hrano.
Pri Polžkih smo poslušali in zaplesali ob ritmih slovenske ljudske pesmi, igrali smo se s testom in imeli slovenski zajtrk.
Pri Ježkih smo se na Tradicionalni slovenski zajtrk pripravljali tako, da smo najprej spoznali čebelice – kako živijo, zakaj so pomembne in kako skrbijo za naše rastline. Poslušali smo pravljico o čebelici Meli, nato pa smo še sami izdelali svoje čebelice in panj. Obiskala nas je tudi čebelarka, ki nam je povedala veliko zanimivosti iz svojega čebeljega sveta.
Spoznali smo tudi vse sestavine Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Iz njih smo pripravili slasten puding, dišeč jabolčni zavitek in okusen kruh. Uporabili smo prav vse sestavine, ki jih potrebujemo za pravi slovenski zajtrk.
Pri Sovah smo se najprej pogovarjali o tem kaj je slovenska hrana, kaj raste pri nas. Kot se za Brda spodobi, smo našteli največ sadja. Potem nas je Dominik popeljal do njihovega nasada kakijev, kjer smo si drevesa ogledali, jih tipali in na koncu tudi nabrali kakije, odpadle jesenske liste in veje. Sadeže smo začeli sušiti za bazar, veje in liste pa bomo uporabili za dekoracijo. S peko kruha nas je razveselila Aleksova mama. Najprej smo si ogledali sestavine, nekatere tipali in okušali, potem pa so otroci zamesili vsak svojo žemljico, ki so jo odnesli domov. Aleksova mama je za vse skupaj naredila velik hlebec, ki smo ga z domačo marmelado dva dni jedli za malico. V četrtek smo z veseljem prisluhnili čebelarki Elis, v petek pa smo imeli prav svečan slovenski zajtrk in kosilo za skupno, dolgo mizo. Mami Karin in družini Drufovka se lepo zahvaljujemo za sodelovanje!
Pri Lisicah smo teden posvetili spoznavanju živil, ki so del naše tradicije in vsakdana. Vsak dan smo raziskovali drugo temo, se pogovarjali, ustvarjali ter brali pravljice, povezane z izbranimi živili. V ponedeljek smo spoznali kravo, mleko in mlečne izdelke. Pogovarjali smo se o tem, od kod prihaja mleko, zakaj je pomembno ter katere izdelke lahko pripravimo iz njega. Otroci so ustvarili plakat, kjer so razvrščali mlečne in nemlečne izdelke. V torek smo se posvetili jabolkom. Prebrali smo pravljico Zajtrk, ki nas je lepo popeljala v temo dneva. Spoznali smo, kako jih lahko uporabimo, tako da so otroci našteli ideje. V sredo smo govorili o tem, kako nastane kruh – od zrna do hlebčka. Skupaj smo iskali potrebne sestavine in opisovali postopek priprave. V četrtek nas je obiskala čebelarka. Prebrali smo tudi knjigo Čebelar, ki je lepo dopolnila obisk. V petek pa smo teden zaključili s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Pri Medvedih so si otroci sami narezali jabolka, jih pojedli, pa tudi natančno opazovali in narisali. Pripravili smo si tudi pokušnjo mleka. Najprej smo poskusili kravje mleko, nato riževo, pa penco iz mleka in mleko z medom, za konec pa še mleko z kakavom. Vsak otrok je izbral tisto, ki mu je bilo najbolj všeč in največ glasov je dobilo mleko z medom. Na obisku smo imeli Leonovo nono Alenko, ki je z nami spekla kruh. Kruh smo z veseljem pojedli že v vrtcu, otroci pa so domov odnesli še vsak svojo žemljico. Razveselili smo se tudi Lianove mame Elis, ki nam je približala svet čebel in nam podarila med za petkov tradicionalni slovenski zajtrk. Obema se lepo zahvaljujemo. Petek smo pričeli s proslavo, na katero so nas povabili šolarji ter nadaljevali s prijetnim zajtrkom v igralnici.
Slaba vremenska napoved je spremenila načrte za obisk čebelnjaka, zato je v četrtek čebelarka Elis prišla kar v enoto. Najprej je obiskala jaslični skupini, starejše skupine pa smo se potem zbrale v jedilnici šole. Predstavila nam je svoj poklic, pokazala opremo, ki smo jo lahko tudi preizkusili, spoznali smo pot od rožice do medu ter življenje v čebelnjaku. Zdaj vemo, da čebel ne bomo več barvali v rumeno in črno barvo, temveč v sivo in rjavo, kot je kranjska sivka. Najboljši del pa je bila seveda degustacija različnih vrst medu-prav vsi so nam bili všeč.
Hvala čebelarki Elis za njen čas, trud in seveda med-tradicionalnega slovenskega zajtrka v vrtcu Kojsko ne bi bilo brez medu delavnih čebelarjev in njihovih čebel iz čebelarstva Batištuta in Danila Štekarja. Hvala, ker skrbite za naš planet!
